Lepo pozdravljeni...po dolgem delovnem premoru....Zdajle sem ze kar nekaj casa varuska mali puncki, kar moram priznat, da je kar naporno....vendar, pa se z vsakim dnem, ko zakljucim razveselim dejstva, da naredim nekaj dobrega za puncico in njeno druzino, pa seveda zase, ne? Da ne bom dolgovezila, danes me je presinilo, da v bistvu, ceprav je tezko na trenutke, je pa to delo pri katerem resnicno rastem, saj delam na sebi:tolerantnost in potrpezljivost in seveda prilagajanje vsem druzinskim clanom, ki pa niso moji!! In sem prav srecna, da sem pred tremi meseci izgubila sluzbo in zacela sama na svojem...ter sestavljam mozaicek z mozaickom v celoto. Pa lepo bodite vsi :-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar